Sobotna iskrica
VEČ ...|29. 4. 2023
O šmarnicah za otroke
Gostili smo dragico Šteh, avtorico letošnjih šmarnic za otroke, ki prinašajo zgodbo najstnika Filipa, povezano z življenjem blaženega Alojzija Grozdeta.
Sobotna iskrica
O šmarnicah za otroke
Gostili smo dragico Šteh, avtorico letošnjih šmarnic za otroke, ki prinašajo zgodbo najstnika Filipa, povezano z življenjem blaženega Alojzija Grozdeta.
VEČ ...|29. 4. 2023
Sobotna iskrica
VEČ ...|30. 4. 2022
Šmarnice in Kvatropirci
Vstopili smo v mesec maj in spoznali ste lahko letošnje šmarnice za otroke. Gostili smo avtorico knjige Marija ima rada vse otroke Špelo Pahor. TomažKrt, član skupine Kvatropirci pa je predstavil svojo ljubezen do glasbe in vzpodbudil naše poslašlce k ustvarjanju in vztrajanju.
Sobotna iskrica
Šmarnice in Kvatropirci
Vstopili smo v mesec maj in spoznali ste lahko letošnje šmarnice za otroke. Gostili smo avtorico knjige Marija ima rada vse otroke Špelo Pahor. TomažKrt, član skupine Kvatropirci pa je predstavil svojo ljubezen do glasbe in vzpodbudil naše poslašlce k ustvarjanju in vztrajanju.
VEČ ...|30. 4. 2022
Priporočamo
|
Aktualno
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|31. 3. 2025
Nova publikacija o velikonočnih običajih
Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Globine
VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Komentar tedna
VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Naš pogled
VEČ ...|25. 3. 2025
Ko smo skupaj, se upanje širi
Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.
Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|31. 3. 2025
Plamen ples
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples.
Prijatelji Radia Ognjišče
VEČ ...|31. 3. 2025
Narodnozabavne glasbene želje
Tudi v letošnjem letu vsak zadnji ponedeljek poslušamo vaše narodnozabavne glasbene želje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|31. 3. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|31. 3. 2025
Nova publikacija o velikonočnih običajih
Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.